Read Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 Prva Mojzesova knjiga 17 Bible Online

Prva Mojzesova knjiga 17 - Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 bible

Prva Mojzesova knjiga 17

¹Ko je pa Abram imel devetindevetdeset let, se prikaže GOSPOD Abramu ter mu reče: Jaz sem Bog silni, Vsemogočni; neprestano hodi pred menoj in popoln bodi.

²In zavezo svojo naredim med seboj in teboj in pomnožim te presilno.

³Tedaj pade Abram na obličje svoje, in Bog je govoril ž njim, rekoč:

⁴Jaz sem, glej, zaveza moja je s teboj, in oče bodeš množici narodov.

⁵In ne bo se več imenovalo ime tvoje Abram, temuč ime tvoje bodi Abraham [T. j. oče množice.], zakaj za očeta množici narodov sem te postavil.

⁶In naredim te rodovitnega presilno, in storim te v narode, in kralji bodo izhajali iz tebe.

⁷In ustanovitim zavezo svojo med seboj in teboj in semenom tvojim za teboj po rodovih njegovih, da bo zaveza večna, da sem ti jaz Bog in semenu tvojemu za teboj.

⁸In dam tebi in semenu tvojemu za teboj deželo tujčevanja tvojega, vso deželo Kanaansko, v večno posest, in bodem jim Bog.

⁹In reče Bog Abrahamu: Ti torej hrani zavezo mojo, ti in seme tvoje za teboj po rodovih svojih.

¹⁰Ta je zaveza moja med menoj in vami in semenom tvojim za teboj, ki naj jo ohranite: Obrezan vam bodi vsak moški.

¹¹Obrezujte torej meso prednje kožice svoje; to bodi zaveza med menoj in vami.

¹²Osem dni po porodu naj se obreže vsak moški po rodovih vaših, rojen doma ali kupljen z denarjem od katerihkoli tujcev, ki niso iz tvojega semena.

¹³Vsekakor bodi obrezan i rojeni na domu tvojem i kupljeni z denarjem tvojim: tako bode zaveza moja na vašem mesu za večno zavezo.

¹⁴Neobrezan moški pa, ki ne obreže mesa kožice svoje, ta duša bo iztrebljena izmed ljudstva svojega; prelomil je zavezo mojo.

¹⁵In Bog reče Abrahamu: Za Sarajo pa, ženo tvojo: ne imenuj je Saraje, ampak Sara [T. j. kneginja.] ji bodi ime.

¹⁶Ker blagoslovil jo bom in tudi iz nje ti dam sina; blagoslovil jo bom, da bode mati narodov, kralji ljudstev bodo iz nje.

¹⁷Tedaj pade Abraham na obličje svoje in se zasmeje ter pravi v srcu svojem: Bo li sto let staremu se rodil otrok? in Sara, devetdeset let stara, bo li rodila?

¹⁸In reče Abraham Bogu: O da bi le Izmael živel pred teboj!

¹⁹A Bog veli: Vendar ti pa Sara, žena tvoja, bo rodila sina, in ga imenuj Izaka; in zavezo svojo ustanovitim ž njim, da bodi večna zaveza semenu njegovemu za njim.

²⁰A tudi za Izmaela sem te uslišal: glej, blagoslovil sem ga, in ga storim rodovitnega in ga pomnožim presilno; dvanajst knezov bo rodil, in naredim ga za očeta velikega naroda.

²¹Zavezo svojo pa ustanovim z Izakom, ki ti ga bo Sara rodila o ravno tem času ob letu.

²²In nehal se je pogovarjati ž njim in šel je Bog gori od Abrahama.

²³Tedaj vzame Abraham Izmaela, sina svojega, in vse rojene v hiši svoji in kateregakoli je bil kupil z denarjem svojim: vsakega moškega iz domačih svojih, in še isti dan obreže meso njih kožic, kakor je ž njim Bog govoril.

²⁴Imel pa je Abraham devetindevetdeset let, ko je bilo obrezano meso neobreze njegove,

²⁵Izmael pa, sin njegov, trinajst let, ko je bilo obrezano meso neobreze njegove.

²⁶Ravno tisti dan sta bila obrezana Abraham in Izmael, sin njegov. In vsi moški hiše njegove, i rojeni doma i kupljeni z denarjem od tujca, so bili obrezani ž njim vred.

²⁷In vsi moški hiše njegove, i rojeni doma i kupljeni z denarjem od tujca, so bili obrezani ž njim vred.