Read Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 Prva Mojzesova knjiga 29 Bible Online

Prva Mojzesova knjiga 29 - Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 bible

Prva Mojzesova knjiga 29

¹Potem odrine Jakob ter pride v deželo Jutrovcev.

²Ko se pa ozira, glej, vodnjak na polju, in glej, tri črede ovac tam, ležečih poleg njega, ker so se iz tistega vodnjaka napajale črede, in kamen velik na vodnjakovi odprtini.

³Sem namreč so navadno gonili vse črede, in odvalili so kamen z vodnjakove odprtine in napajali ovce, nato so kamen zopet položili na vodnjakovo odprtino na svoje mesto.

⁴In Jakob jim reče: Bratje moji, odkod ste? Odgovoré: Iz Harana smo.

⁵In jih vpraša: Poznate li Labana, sina Nahorjevega? Oni reko: Poznamo.

⁶Nato jim reče: Ali se mu dobro godi? Oni reko: Dobro; in glej Rahelo, hčer njegovo, ki gre z ovcami.

⁷Tedaj reče: Glejte, še je dneva veliko; prezgodaj je zbirati živino: napojite te ovce ter pojdite in pasite.

⁸Oni pa reko: Ne moremo, dokler se niso zbrale vse črede, tedaj šele odvalimo kamen z vodnjakove odprtine in napojimo ovce.

⁹Ko je še govoril ž njimi, pride Rahela z ovcami svojega očeta; kajti pasla jih je.

¹⁰In zgodi se, ko vidi Jakob Rahelo, hčer Labana, brata matere svoje, in ovce Labana, brata matere svoje, da pristopi Jakob ter odvali kamen z vodnjakove odprtine in napoji ovce Labana, brata matere svoje.

¹¹In Jakob poljubi Rahelo in glasno zajoka.

¹²In pove Jakob Raheli, da je sorodnik očeta njenega in da je sin Rebekin; ona pa poteče in sporoči očetu svojemu.

¹³In zgodi se, ko začuje Laban sporočilo o Jakobu, sinu sestre svoje, da mu priteče naproti ter ga objame in poljubi in ga pelje v hišo svojo. In pripoveduje Labanu vse te dogodke.

¹⁴In Laban mu reče: V istini, kost si moja in meso moje. In ostal je pri njem cel mesec.

¹⁵Potem reče Laban Jakobu: Ali naj bi mi, ker si brat moj, služil brezplačno? Povej mi, kaj bodi plačilo tvoje.

¹⁶Imel je pa Laban dve hčeri: ime starejši Leja in mlajši ime Rahela.

¹⁷Imela je pa Leja oči slabotne, ali Rahela je bila lepe postave in zalega obličja.

¹⁸In Jakob je ljubil Rahelo; in reče: Služil ti bom sedem let za Rahelo, mlajšo hčer tvojo.

¹⁹In Laban veli: Bolje bode, da jo dam tebi nego drugemu možu: ostani pri meni.

²⁰Tako je služil Jakob za Rahelo sedem let, in so se mu zdela kakor nekoliko dni, zato ker jo je ljubil.

²¹Tedaj reče Jakob Labanu: Daj mi ženo mojo, ker so izpolnjeni dnevi moji, da grem k njej.

²²In Laban zbere vse može tistega kraja in napravi pojedino.

²³Zvečer pa vzame Lejo, hčer svojo, ter jo pripelje k njemu; in on se združi ž njo.

²⁴In da ji Laban Zilpo, deklo svojo, da bodi Leji, hčeri njegovi, dekla.

²⁵In zjutraj, glej, bila je Leja. In reče Labanu: Kaj si mi to storil? Nisem li služil za Rahelo pri tebi? Zakaj si me torej okanil?

²⁶Njemu pa reče Laban: Ni navada tako v našem kraju, da se moži mlajša pred prvenko.

²⁷Izpolni njen teden; potem ti damo tudi ono za službo, ki jo boš opravljal pri meni še drugih sedem let.

²⁸In Jakob stori tako ter izpolni njen teden, in Laban mu da Rahelo, hčer svojo, za ženo.

²⁹In Laban da Bilho, deklo svojo hčeri svoji Raheli za deklo.

³⁰In šel je tudi k Raheli; in ljubil je tudi Rahelo bolj nego Lejo. In služil je še drugih sedem let pri njem.

³¹Ko je pa videl GOSPOD, da za Lejo ni ljubezni, odpre maternico njeno, Rahelo pa pusti nerodovitno.

³²In Leja spočne ter porodi sina in mu da ime Ruben; dejala je namreč: Zato ker se je GOSPOD ozrl na ponižanje moje, kajti sedaj me bo ljubil moj mož.

³³In spočne zopet in rodi sina ter reče: Ker je čul GOSPOD, da mi ni ljubezni, zato mi je dal tudi tega, in imenovala ga je Simeona.

³⁴In spočne vnovič ter rodi sina in reče: Sedaj se mi vendar priklene moj mož, ker sem mu rodila tri sinove, in imenovala ga je Levija. Potem spočne zopet in, rodivši sina, reče: Hvalila bom ta krat GOSPODA, in ga je imenovala Juda. Tedaj pa je nehala roditi.

³⁵Potem spočne zopet in, rodivši sina, reče: Hvalila bom ta krat GOSPODA, in ga je imenovala Juda. Tedaj pa je nehala roditi.