Read Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 2 Knjiga kraljev 9 Bible Online

2 Knjiga kraljev 9 - Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 bible

2 Knjiga kraljev 9

¹Elizej prorok pa pokliče enega izmed proroških sinov in mu veli: Opaši si ledja in vzemi to oljenico v roko in pojdi v Ramot v Gileadu.

²In ko dospeš tja, poglej, kje je Jehu, sin Josafata, sina Nimsijevega, in stopi noter in véli mu vstati izmed bratov svojih in ga pelji v notranjo izbo.

³Potem vzemi oljenico in mu jo izlij na glavo in reci: Tako pravi GOSPOD: Pomazilil sem te za kralja Izraelu. Nato odpri duri in beži, nič se ne múdi.

⁴Gre torej tisti mladenič, mlad prorok, v Ramot v Gileadu.

⁵In ko pride tja, glej, vojni poglavarji so sedeli; in reče: Besedo imam do tebe, o poglavar! In Jehu vpraša: Do katerega nas vseh? Odgovori: Do tebe, o poglavar!

⁶Tedaj vstane in stopi v hišo; on pa mu izlije olje na glavo in mu reče: Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov: Pomazilil sem te za kralja ljudstvu GOSPODOVEMU Izraelu.

⁷In udaril boš hišo Ahaba, gospoda svojega, da maščujem kri hlapcev svojih prorokov in kri vseh hlapcev GOSPODOVIH nad Jezabelino roko.

⁸Kajti vsa hiša Ahabova pogine in pogubim od Ahabovih vsakega moškega, njega, ki je vklenjen, in njega, ki je prost v Izraelu.

⁹In naredim s hišo Ahabovo kakor s hišo Jeroboama, sina Nebatovega, in kakor s hišo Baasa sinu Ahijevega.

¹⁰In psi bodo žrli Jezabelo na Jezreelski zemlji, in nikogar ne bode, ki bi jo pokopal. – Nato odpre duri in pobegne:

¹¹Tedaj pride Jehu ven k služabnikom svojega gospoda, in eden ga vpraša: Je li mir? Zakaj je prišel ta neumnik k tebi? On pa jim reče: Saj poznate moža in govor njegov!

¹²Oni reko: Lažeš; povej nam vendar! On reče: tako in tako je govoril z menoj in dejal: Tako pravi GOSPOD: Pomazilil sem te za kralja Izraelu.

¹³Nato pohité in vsak vzame oblačilo svoje in ga dene podenj vrhu stopnic, ter zatrobijo v trobento in reko: Jehu je kralj!

¹⁴Jehu torej, sin Josafata, sina Nimsijevega, je sklenil zaroto proti Joramu. (Joram pa je z vsem Izraelom stražil Ramot v Gileadu zaradi Hazaela, kralja sirskega.

¹⁵A kralj Joram se je bil vrnil, da bi si zdravil v Jezreelu rane, ki so mu jih zadeli Sirci, ko se je bojeval s Hazaelom, sirskim kraljem.) Jehu pa je dejal: Ako je vaša volja, nihče naj ne ubeži in ne gre iz mesta, da bi povedal v Jezreelu!

¹⁶In Jehu stopi na voz in se pelje v Jezreel, zakaj Joram je ležal ondi. Ahazija pa, kralj Judov, je prišel doli obiskat Jorama.

¹⁷In čuvaj, ki je stal na stolpu v Jezreelu, ugleda Jehujevo krdelo, da se bliža, in reče: Vidim neko krdelo. Tedaj veli Joram: Vzemi jezdeca in ga pošlji onim naproti, naj vpraša: Je li mir?

¹⁸In jezdec jim gre naproti in reče: Tako pravi kralj: Je li mir? Jehu pa odvrne: Kaj tebi do miru? Okreni se in hodi zadaj za menoj! In čuvaj to oznani, rekoč: Sel je prišel do njih, pa se ne vrača!

¹⁹Tedaj pošlje drugega jezdeca. Ta pride k njim in reče: Tako pravi kralj: Je li mir? Jehu odgovori: Kaj tebi do miru? Okreni se in hodi zadaj za menoj!

²⁰In čuvaj to oznani, rekoč: Prišel je prav do njih, pa se ne vrača. Vožnja pa je kakor vožnja Jehuja, sina Nimsijevega; zakaj žene voz, kakor bi besnel.

²¹In Joram veli: Zaprezite! In zaprežejo mu voz. In Joram, kralj Izraelov, in Ahazija, kralj Judov, se peljeta ven, vsak na vozu svojem, Jehuju naproti. In ga srečata na zemljišču Nabota Jezreelčana.

²²In ko Joram zagleda Jehuja, reče: Je li mir, Jehu? On pa odgovori: Kakšen mir, dokler je toliko nečistovanja in čarodejstva matere tvoje Jezabele!

²³Tedaj se obrne Joram, da zbeži, in reče Ahaziju: Izdajstvo je, o Ahazija!

²⁴A Jehu prime krepko za lok in ustreli Jorama med pleča, da mu je šla pšica ven skozi srce, in zgrudil se je na vozu svojem.

²⁵Nato veli Jehu Bidkarju, svojemu vojvodi: Vzemi in vrzi ga na zemljišče Nabota Jezreelčana; zakaj spomni se, ko sva jaz in ti jezdila skupaj za Ahabom, očetom njegovim, da je GOSPOD izrekel to grožnjo zoper njega:

²⁶Videl sem zares včeraj kri Nabotovo in kri sinov njegovih, govori GOSPOD; in poplačam ti na tem zemljišču, govori GOSPOD. Sedaj pa ga vzemi in vrzi na to zemljišče, po besedi GOSPODOVI.

²⁷Ko pa je videl to Ahazija, kralj Judov, je zbežal po poti proti vrtni hiši. A Jehu se je gnal za njim in velel: Udarite tudi njega na vozu! In udarili so ga ob strmcu v Gur, ki je pri Ibleamu. In bežal je v Megido, in ondi je umrl.

²⁸In hlapci njegovi so ga pripeljali na vozu v Jeruzalem in ga pokopali v grobu njegovem z njegovimi očeti v mestu Davidovem.

²⁹Ahazija pa je bil zakraljeval nad Judom v enajstem letu Jorama, sina Ahabovega.

³⁰In ko pride Jehu v Jezreel in Jezabel zasliši o tem, si namaže z lepotico obličje in nališpa glavo in gleda skozi okno.

³¹In ko stopi Jehu v vrata, reče ona: Se li je dobro godilo Zimriju, morilcu gospoda svojega?

³²On pa povzdigne obličje proti oknu in reče: Kdo je z menoj? kdo? In pogledajo nanj dva ali trije komorniki.

³³In on veli: Vrzite jo doli! In vrgli so jo doli, in stena je bila poškropljena ž njeno krvjo in konji; in jo je poteptal.

³⁴In ko je prišel noter, je jedel in pil, in je rekel: Poglejte vendar po tisti prokleti in pokopljite jo, ker kraljeva je hči.

³⁵In ko so jo šli pokopat, niso našli drugega od nje nego čepinjo in noge in dlani njenih rok.

³⁶Zato pridejo nazaj in mu povedo. On pa reče: Beseda GOSPODOVA je, ki jo je govoril po hlapcu svojem, Eliju Tisbljanu, rekoč: Na Jezreelski zemlji bodo psi žrli Jezabelino mesoin truplo Jezabelino bode kakor gnoj na površju polja, na Jezreelski zemlji, tako da ne bodo rekli: To je Jezabela!

³⁷in truplo Jezabelino bode kakor gnoj na površju polja, na Jezreelski zemlji, tako da ne bodo rekli: To je Jezabela!