Read Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 Job 30 Bible Online

Job 30 - Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 bible

Job 30

¹Sedaj pa se mi smejejo mlajši od mene, ki njih očetov nisem maral pridružiti psom črede svoje.

²Kaj bi mi bila tudi koristila krepkost njih rok? saj jim je izginila mladostna čvrstost.

³Shujšani od stradanja in lakote, glojejo suho zemljo, ki je od nekdaj pusta in prazna.

⁴Trgajo lobodo ob grmeh, in korenina bodičevja je njih hrana.

⁵Izganjajo jih ljudje izmed sebe, vpijejo za njimi kakor za tatovi.

⁶Po strašnih prepadih morajo bivati, po jamah in skalnih votlinah.

⁷Izza grmovja vreščijo, med koprivami se zbirajo –

⁸otroci bedakov, da, otroci brezčastnežev, z bičem izgnani iz dežele!

⁹In tem sem sedaj v zabavljivo pesem, postal sem jim v prislovico!

¹⁰Gnusim se jim, stopajo daleč od mene in ne prizanašajo licu mojemu s pljuvanjem.

¹¹Kajti Bog mi je razrešil vrv življenja in me ponižal, zato so si popustili uzdo pred menoj.

¹²Na desnici se mi postavlja tista zalega, noge mi odpahujejo stran, zoper mene napravljajo poti svoje, meni v pogubo.

¹³Razdirajo stezo mojo, pospešujejo mi pogubo, oni, ki sami so brez pomočnika.

¹⁴Kakor skozi širok predor se rinejo sem, lomasteč se vale nadme.

¹⁵Strahote so se obrnile proti meni. Čast moja se je razprhnila kakor v viharju, in sreča moja je minila kakor leteč oblak.

¹⁶In sedaj se razliva v meni duša moja; dohiteli so me bede polni dnevi.

¹⁷Noč mi vrta po kosteh, da se mi drobé, in glodajoče bolečine mi ne mirujejo.

¹⁸Vsled velike sile bolezni se mi grdo prilega obleka, oklepa me kakor telovnika mojega ovratnik.

¹⁹Pahnil me je v blato, da sem enak prahu in pepelu.

²⁰Vpijem k tebi, a mi ne odgovarjaš, stojim proseč, pa me le strmo gledaš.

²¹Izpreobrnil si se v grozovitnega meni, z močjo roke svoje me preganjaš.

²²Vzdiguješ me gori na veter, da bi odletel in se razrušil v šumu viharja.

²³Kajti vem, da me odpelješ v smrt in v hišo, ki je določena vsem živečim.

²⁴Toda ne iztegne li kdo roke svoje, ko pada? in če kdo gine, ne vpijejo li za pomoč?

²⁵Ali nisem jokal nad njim, ki ga je zadela nesreča? ni li mi bilo v duši žal siromaka?

²⁶Kajti čakal sem dobrega, a prišlo je hudo, nadejal sem se svetlobe, a prišla je tema.

²⁷Osrčje moje v bridkosti kipi in ne miruje, zadeli so me mučni dnevi.

²⁸Žalujoč hodim semtertja, brez solnca, stojim v zboru in vpijem za pomoč.

²⁹Brat sem postal šakalom, nojem pa tovariš.

³⁰Koža mi je očrnela in se lupi raz mene, kosti moje goré od vročine. In tako se je premenila harfa moja v žalostinko in piščal moja v jokanja glas.

³¹In tako se je premenila harfa moja v žalostinko in piščal moja v jokanja glas.