Read Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 Psalmi 104 Bible Online

Psalmi 104 - Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 bible

Psalmi 104

¹Slavi, duša moja, GOSPODA! GOSPOD, Bog moj, velik si silno, lepoto in veličastvo si oblekel;

²ogrinjaš se s svetlobo kakor z obleko, nebesa razpenjaš kakor šator.

³Kateri stavi v vodah tramovje hramov svojih, ki nareja oblake za voz svoj, ki hodi po vetrov perutih,

⁴ki dela vetrove za poslance svoje, za služabnike svoje ogenj plamteči.

⁵Postavil je zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase.

⁶Z valovjem si jo ogrnil kakor z odejo, čez gore so stale vode.

⁷Na karanje tvoje so pobegnile, pred groma tvojega glasom so urno bežale –

⁸dvignile so se gore, pogreznile se doline – na mesto, katero si jim bil ustanovil.

⁹Mejo si jim postavil, da je ne prestopijo, da se ne povrnejo pokrit zemljo.

¹⁰Ti izpuščaš studence po dolinah, da tečejo med gorami;

¹¹napajajo vse poljske živali, žejo svojo si gasé divji osli.

¹²Poleg njih prebivajo ptice nebeške, glasijo se izmed vej.

¹³On namaka gore iz hramov svojih, s sadom del tvojih se siti zemlja.

¹⁴On daje, da raste trava živini in zelišče človeku v rabo, da si pripravi hrano iz zemlje,

¹⁵in vino, ki razveseljuje srce človeku, in olje, ki svetel nareja obraz, in kruh, ki podpira srce človeku.

¹⁶Siti se drevje GOSPODOVO, cedre na Libanonu, ki jih je vsadil,

¹⁷kjer gnezdijo ptički, tudi štorklja, ki ima hišo svojo na jelkah.

¹⁸Gore visoke so divjim kozlom, pečine skalnim jazbecem prebivališče.

¹⁹Naredil je mesec, da meri čase, in solnce, ki pozna zahod svoj.

²⁰Temo narejaš, da je noč, tedaj so vse gozdne živali pokonci:

²¹mladi levi rjovejo za plenom in zahtevajo od Boga mogočnega hrane svoje.

²²Ko izhaja solnce, se poskrijejo in ležé v brlogih svojih.

²³Človek pa gre na delo svoje in po opravilu svojem do večera.

²⁴Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD, v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih!

²⁵Ondi morje, veliko in prostrano, v njem je laznine brez števila, živali velikih in malih.

²⁶Tod hodijo ladje in leviatan, ki si ga ustvaril, naj se v njem igra.

²⁷Vse to čaka tebe, da jim daš njih živeža o svojem času.

²⁸Kadar jim daješ, pobirajo, odpreš jim roko svojo, in sitijo se z dobrotami.

²⁹Kadar jim skriješ obličje svoje, se prestrašijo; vzameš jim sapo, in ginejo ter se povračajo v prah svoj.

³⁰Pošiljaš sapo svojo in jih spet ustvarjaš, in tako obličje obnavljaš zemlji.

³¹Slava GOSPODOVA traja naj vekomaj! Veseli se naj GOSPOD v delih svojih!

³²Ko pogleda na zemljo, se trese ona, ko se dotakne gorá, se kadé.

³³Pel bom GOSPODU vse svoje žive dni, psalme prepeval Bogu svojemu, dokler bodem živ.

³⁴O da bi mu bilo prijetno premišljevanje moje! Jaz se hočem radovati v GOSPODU. Izginejo naj grešniki z zemlje in brezbožnikov več ne bodi! Slavi, duša moja, GOSPODA! Aleluja!

³⁵Izginejo naj grešniki z zemlje in brezbožnikov več ne bodi! Slavi, duša moja, GOSPODA! Aleluja!