Read Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 Psalmi 78 Bible Online

Psalmi 78 - Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 bible

Psalmi 78

¹{Pouk Asafov.} Poslušaj, ljudstvo moje, nauk moj, nagnite uho svoje govoru mojih ust.

²V prilikah odprem usta svoja, razglasim uganke iz starih časov.

³Kar smo slišali in spoznali, kar so nam pripovedovali očetje naši,

⁴ne bomo prikrivali njih otrokom, pripovedujoč naslednjemu rodu preslavna dela GOSPODOVA in moč njegovo in čuda njegova, ki jih je storil.

⁵Kajti ustanovil je pričevanje v Jakobu in postavil zakon v Izraelu, kar je zapovedal očetom našim, da naj jih oznanjajo svojim otrokom.

⁶Da to spozna naslednji rod, otroci, ki bodo rojeni, in ti vstanejo ter pripovedujejo otrokom svojim:

⁷Upanje svoje da naj stavijo na Boga in ne pozabijo naj dejanj Boga mogočnega, temuč hranijo naj zapovedi njegove.

⁸In ne bodo naj kakor njih pradedje, rod trdovraten in uporen, rod, ki ni obrnil v pravo smer srca svojega in čigar duh ni bil zvest Bogu mogočnemu.

⁹Sinovi Efraimovi, lokostrelci oboroženi, so obrnili hrbte ob času bitve.

¹⁰Ohranili niso zaveze Božje in so se branili hoditi po zakonu njegovem,

¹¹pozabivši dejanja njegova in čudovita dela njegova, katera jim je bil pokazal.

¹²Delal je čuda pred njih pradedi v deželi Egiptovski, na polju Zoanskem.

¹³Razklal je morje in peljal jih čez, in postavil je vode kakor jez.

¹⁴In spremljal jih je z oblakom po dnevi in vso noč s svetlobo ognja.

¹⁵Razklal je skale v puščavi in jih je obilo napojil kakor iz globočin.

¹⁶Potoke je izpeljal iz skale in storil, da so vode tekle doli kakor reke.

¹⁷Vendar so še dalje grešili zoper njega, upirali se Najvišjemu v pustinji.

¹⁸In izkušajoč Boga mogočnega v srcu svojem, so zahtevali jed po svojega srca želji.

¹⁹In grdo govoreč zoper Boga, so rekli: Ali bi mogel Bog mogočni pripraviti mizo v tej puščavi?

²⁰Glejte, ob skalo je udaril, da so tekle vode, in potoki so se udrli – ali bo mogel dati tudi kruha ali pa oskrbeti mesa ljudstvu svojemu?

²¹Zato se je GOSPOD, ko je to slišal, razsrdil, in ogenj se je vnel zoper Jakoba in tudi jeza se je kadila zoper Izraela.

²²Ker niso verovali v Boga in niso upali v rešenje njegovo.

²³In vendar je zapovedal oblakom zgoraj in odprl vrata nebeška,

²⁴in dežil nanje mano za jed in jim dajal žito nebeško.

²⁵Kruh močnih je jedel človek; brašna jim je pošiljal dositega.

²⁶Zagnal je vzhodni veter na nebu in z močjo svojo je pripeljal jug,

²⁷in je dežil nanje meso kakor prah in kakor morski pesek ptiče krilate,

²⁸metal jih je med njih šatore, okoli njih prebivališč.

²⁹In jedli so in bili so zelo nasičeni, in česar so poželeli, jim je prinesel.

³⁰Še se niso iznebili poželenja svojega, še jim je bila jed v ustih,

³¹ko je jeza Božja vzplamtela proti njim in morila med močnimi izmed njih in pokončavala mladeniče Izraelove.

³²Ob vsem tem so še grešili in niso verovali v čudovita dela njegova.

³³Zato je storil, da so v ničevosti potekali njih dnevi in njih leta v naglici.

³⁴Ko jih je pobijal, tedaj so povpraševali po njem, in so se izpreobrnili ter zjutraj že iskali Boga mogočnega,

³⁵spomnivši se, da je bil Bog njih skala in Bog mogočni, Najvišji, njih odrešenik.

³⁶Tedaj so ga z usti svojimi dobrikali in z jezikom svojim so se mu lagali,

³⁷a njih srce ni bilo utrjeno pri njem in niso se izkazali zvesti zavezi njegovi.

³⁸Toda on je usmiljen, odpušča krivico in ne pokončuje; in mnogokrat je ustavil svoj srd in ni vnemal vse jeze svoje.

³⁹Spominjal se je namreč, da so meso, sapa, ki gre in se ne vrne.

⁴⁰Kolikokrat so se mu uprli v puščavi, so ga žalili v samoti!

⁴¹Zopet in zopet so izkušali Boga mogočnega in žalili Svetega Izraelovega.

⁴²Niso se spominjali roke njegove, ne dne, ko jih je bil otel zatiralca,

⁴³ko je v Egiptu delal znamenja svoja in čuda svoja na polju Zoanskem.

⁴⁴V kri je izpremenil njih potoke, da niso mogli piti tekočih vod svojih.

⁴⁵Poslal je nanje pasje muhe, ki so jih žrle, in žabe, ki so jih ugonabljale.

⁴⁶In dal je njih sadež cvrčku, in kobilici, kar so s trudom posejali.

⁴⁷Uničil je s točo njih trte in smokve njih z mrazom.

⁴⁸Izročil je toči tudi njih živino in njih črede bliskom.

⁴⁹Izpustil je nanje jeze svoje žar, srd in nevoljo in stisko, celo krdelo angelov nesreče.

⁵⁰Prosto pot je napravil svoji jezi, smrti ni ubranil njih duš in življenje njih je izročil kugi.

⁵¹In udaril je vse prvorojence v Egiptu, prvino moči v šatorih Hamovih.

⁵²Svoje ljudstvo pa je odpeljal kakor ovce, in vodil jih je kakor čredo po puščavi.

⁵³In peljal jih je varno, da se jim ni bilo bati, a njih sovražnike je pokrilo morje.

⁵⁴Pripeljal jih je do meje svetišča svojega, gore te, ki si jo je pridobila desnica njegova.

⁵⁵Izgnal je izpred njih obličja narode in jih je po žrebu razmeril Izraelu v posest in v njih šatorih je dal prebivati Izraelovim rodovom.

⁵⁶Vendar so izkušali Boga Najvišjega in se mu upirali in pričevanj njegovih se niso držali.

⁵⁷Temuč obrnili so se in nezvesto ravnali kakor njih pradedje, obrnili so se kakor lok, ki strelja napačno.

⁵⁸Dražili so ga z višavami svojimi in s podobami malikov svojih so razvneli gorečnost njegovo.

⁵⁹Slišal je Bog in se razsrdil, in Izrael se mu je silno zastudil.

⁶⁰In zapustil je prebivališče v Silu, šator, ki ga je bil postavil med ljudmi.

⁶¹In dal je v sužnost svojo moč in slavo svojo zatiralcu v pest.

⁶²Izročil je meču ljudstvo svoje in zoper dedino svojo se je razsrdil.

⁶³Ogenj je požrl mladeniče njegove, in devicam njegovim se ni pela svatovska pesem.

⁶⁴Duhovniki njegovi so padli pod mečem, in vdove njegove niso mogle žalovati.

⁶⁵Tedaj se je zbudil Gospod, kakor da bi bil spal, kakor junak, ki vriska od vina.

⁶⁶In udaril je sovražnike svoje od zadaj, sramoto večno jim je naložil.

⁶⁷Zavrgel je pa šator Jožefov in rodu Efraimovega ni izvolil.

⁶⁸Temuč izvolil je rod Judov, goro Sionsko, ki jo je ljubil.

⁶⁹In sezidal si je enako nebeškim višavam svetišče svoje, enako zemlji, ki jo je utrdil na veke.

⁷⁰In izvolil je Davida, hlapca svojega, vzemši ga iz ovčje ograje;

⁷¹izza doječih ga je pripeljal, da bi pasel Jakoba, ljudstvo njegovo, in Izraela, dediščino njegovo. Ki jih je pasel po poštenosti srca svojega in vodil jih je z obilo razsodnostjo svojih rok.

⁷²Ki jih je pasel po poštenosti srca svojega in vodil jih je z obilo razsodnostjo svojih rok.