Read Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 Psalmi 89 Bible Online

Psalmi 89 - Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 bible

Psalmi 89

¹{Pouk Etana Ezrahovca.} O milostih GOSPODOVIH bom peval vekomaj, rodu za rodom bom oznanjal z usti svojimi zvestobo tvojo.

²Rekel sem namreč: Vekomaj se bo milost sezidavala, v samih nebesih utrdiš zvestobo svojo.

³„Sklenil sem zavezo z izvoljencem svojim, prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu:

⁴Na vekomaj utrdim seme tvoje in stavil bom prestol tvoj od roda do roda.“ (Sela.)

⁵Zato slavé nebesa čudovito delo tvoje, o GOSPOD, tudi zvestobo tvojo v zboru svetnikov.

⁶Zakaj kdo naj se v nebeških višavah primerja GOSPODU, kdo je GOSPODU podoben med sinovi Božjimi?

⁷On je Bog mogočni, jako strašen v zboru svetnikov in strašnejši mimo vseh, ki so okrog njega.

⁸O GOSPOD, Bog nad vojskami, kdo je tebi enako mogočen, GOSPOD? In zvestoba tvoja biva okrog tebe.

⁹Ti gospoduješ nad morja divjostjo; ko se vzpenjajo valovi njegovi, ti jih krotiš.

¹⁰Zdrobil si Egipt, da je kakor strt, z ramo svoje moči si razkropil sovražnike svoje.

¹¹Tvoja so nebesa, tvoja tudi zemlja; vesoljni svet in česar je poln, ustanovil si ti.

¹²Sever in jug, ti si ju ustvaril; Tabor in Hermon veselo pojeta o imenu tvojem.

¹³Velemožna je rama tvoja, krepka je roka tvoja, vzvišena desnica tvoja.

¹⁴Pravičnost in prava sodba sta podstava tvojemu prestolu, milost in resnica hodita pred obličjem tvojim.

¹⁵Blagor ljudstvu, ki pozna trobente radostni glas! Ti hodijo v svetlobi obličja tvojega, o GOSPOD!

¹⁶V imenu tvojem se radujejo ves dan in po pravičnosti tvoji se povišujejo.

¹⁷Zakaj dika njih moči si ti, in po blagovoljnosti tvoji bo zvišan rog naš.

¹⁸GOSPOD namreč je naš ščit in Svetnik Izraelov naš kralj.

¹⁹Nekdaj si v prikazni govoril svetnikom svojim in rekel: Pomoč sem podelil junaku, povzdignil sem izvoljenega iz ljudstva.

²⁰Našel sem Davida, hlapca svojega, pomazilil sem ga s svetim oljem svojim.

²¹Ž njim bodi roka moja stanovitna in rama moja naj ga krepča.

²²Ne bo ga stiskal sovražnik in sin krivice ga ne bo tlačil.

²³Temuč starem izpred njega nasprotnike njegove in sovražilce njegove udarim.

²⁴In moja zvestoba in milost moja bo ž njim, in v imenu mojem se povzdigne rog njegov.

²⁵In nad morje položim roko njegovo in nad reke njegovo desnico.

²⁶On me bo klical: Oče moj si ti, Bog moj mogočni in skala rešenja mojega.

²⁷Jaz pa ga postavim za prvorojenca, za najvišjega kraljem zemlje.

²⁸Vekomaj mu ohranim milost svojo, in zaveza moja mu ostani zvesta.

²⁹In postavim seme njegovo, da večno traja, in prestol njegov kakor dnevi nebes.

³⁰Ako zapusté sinovi njegovi zakon moj in ne bodo hodili v sodbah mojih,

³¹ako oskrunijo postave moje in ne bodo ravnali po zapovedih mojih:

³²obiščem s šibo njih pregreho in z udarci njih krivico.

³³Toda milosti svoje mu ne odtegnem in lagal ne bom zoper zvestobo svojo.

³⁴Ne oskrunim zaveze svoje in ne izpremenim ustnic svojih obljube.

³⁵Enkrat sem prisegel pri svetosti svoji; zares, Davidu ne bom lagal:

³⁶Večno bodi seme njegovo in prestol njegov kakor solnce pred mano.

³⁷Kakor luna bode stanoviten vekomaj. In priča v nebeških višavah je zvesta. (Sela.)

³⁸Ti pa si zavrgel in zaničeval, razsrdil si se zoper maziljenca svojega.

³⁹Zaničeval si hlapca svojega zavezo, oskrunil in vrgel na tla venec njegov.

⁴⁰Podrl si vse ograje njegove, trdnjave njegove si izpostavil razdoru.

⁴¹Plenili so ga vsi mimohodeči, v zasmeh je dan sosedom svojim.

⁴²Povzdignil si zatiralcev njegovih desnico, veselje napravil vsem sovražnikom njegovim.

⁴³Skrhal si tudi meča njegovega ostrino in mu nisi dal zmagati v vojski.

⁴⁴Storil si, da je minila bleščoba njegova, in prestol njegov si zvrnil na tla.

⁴⁵Okrajšal si dni mladosti njegove, pokril si ga s sramoto. (Sela.)

⁴⁶Doklej, GOSPOD, boš li se skrival vekomaj? gorela bo kakor ogenj jeza tvoja?

⁴⁷Spomni se me – kako sem kratkih dni! Za kako ničevost si ustvaril vse otroke človeške!

⁴⁸Kateri mož je, ki živi in ne bo videl smrti, ki zavaruje dušo svojo zoper oblast groba? (Sela.)

⁴⁹Kje so, o Gospod, milosti tvoje nekdanje, ki si jih prisegel Davidu v zvestobi svoji?

⁵⁰Spomni se, Gospod, sramote hlapcev svojih, da nosim v prsih svojih zasramovanje vseh teh mnogih ljudstev,

⁵¹s katerim so sramotili sovražniki tvoji, GOSPOD, s katerim so sramotili maziljenca tvojega stopinje. —Slava GOSPODU vekomaj! Amen in Amen! Knjiga četrta.

⁵²Slava GOSPODU vekomaj! Amen in Amen! Knjiga četrta.