Read Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 Izaija 42 Bible Online

Izaija 42 - Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 bible

Izaija 42

¹Glej, hlapec moj, ki ga podpiram, izvoljenec moj, ki je duši moji po volji: duha svojega sem del nanj, pravico bo oznanjal poganskim narodom.

²Vpil ne bo, ne hrupa napravljal, in glas njegov se ne bo čul po ulicah.

³Trsta nalomljenega ne zlomi in tlečega stenja ne pogasi; po resnici bo oznanjeval pravico.

⁴Ne bo opešal, ne bo potrt, dokler ne ustanovi pravice na zemlji; in otoki bodo čakali nauka njegovega.

⁵Tako pravi Bog mogočni, Jehova, ki je ustvaril nebesa in jih razpel, ki je raztegnil zemljo ž njenim rastlinjem, ki daje dihanje ljudstvu, živečemu na njej, in duhá njim, ki hodijo po njej:

⁶Jaz, GOSPOD, sem te poklical v pravičnosti, in primem te za roko in te bom čuval, in dam te v zavezo ljudstvu, v svetlobo poganskim narodom,

⁷da odpreš slepe oči, da izvedeš iz zapora jetnike, iz ječe nje, ki sede v temi.

⁸Jaz sem GOSPOD, to je ime moje, in slave svoje ne dam drugemu, ne hvale svoje rezanim podobam.

⁹Prejšnje, glejte, se je zgodilo in novo naznanjam; preden nastane, vam napovedujem to.

¹⁰Pojte GOSPODU novo pesem, hvalo njegovo od konca zemlje vi, ki se vozite po morju, in vse, kar je v njem, otoki in njih prebivalci!

¹¹Zaženo naj glas puščava in mesta njena, vasi, v katerih prebiva Kedar; pojo naj prebivalci skalnega kraja, s temena gorá naj vpijejo.

¹²Dajo naj slavo GOSPODU in hvalo njegovo naj oznanjajo po otokih.

¹³GOSPOD izide kakor junak, kakor mož bojevit zbudi gorečnost svojo, vpil bo in bojni krik zagnal, zoper sovražnike svoje se bo vedel junaško.

¹⁴Molčal sem dolgo časa, bil sem tih in se zdrževal; sedaj pa bom vpil kakor porodnica in sopihal in hkrati duškal.

¹⁵Opustošim gore in hribe in vso njih travo posušim in reke naredim v otoke in jezera posušim.

¹⁶In popeljem slepce po potu, ki ga ne poznajo, po stezah, ki so jim tuje, jim dam hoditi; temo pred njimi naredim v svetlobo in hribast kraj v ravan. Te reči storim in jih ne opustim.

¹⁷Umakniti se morajo, sramota jih oblije, kateri upajo v rezane podobe, kateri pravijo ulitim podobam: Vi ste bogovi naši.

¹⁸Oj glušci, poslušajte, in vi slepci, odprite oči, da vidite!

¹⁹Kdo je slep, če ne hlapec moj? in gluh kakor poslanec moj, ki ga pošiljam? Kdo je slep kakor on, ki je v miru z menoj, slep kakor hlapec GOSPODOV?

²⁰Videl si mnogo, a ne meniš se za to; ušesa odpira, vendar ne sliši.

²¹GOSPOD je blagovolil zaradi pravičnosti svoje poveličati postavo in jo postaviti v čast.

²²A to je ljudstvo oplenjeno in oropano; vsi vkup so ujeti v luknjah in skrivajo se po ječah; v plen so, in nihče jih ne otimlje, ropanju so izročeni, in nihče ne pravi: Povrni jim!

²³Kdo je med vami, ki bi nagnil ušesa za to, ki bi pazil in poslušal v prihodnje?

²⁴Kdo je dal Jakoba v ropanje in Izraela njim, ki plenijo? Ali ne GOSPOD, zoper katerega smo grešili? Niso namreč hoteli hoditi po potih njegovih, in poslušali niso postave njegove. Zato je razlil čezenj jeze svoje srd in vojske silo; ali dasi ga je zažgala kroginkrog, ni spoznal, zapalila ga je, a ni mu seglo v srce.

²⁵Zato je razlil čezenj jeze svoje srd in vojske silo; ali dasi ga je zažgala kroginkrog, ni spoznal, zapalila ga je, a ni mu seglo v srce.