Read Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 Izaija 7 Bible Online

Izaija 7 - Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 bible

Izaija 7

¹In zgodilo se je v dnevih Ahaza, sinu Jotama, sinu Uzija, kralja Judovega, da je šel Rezin, kralj sirski, in Pekah, sin Remalijev, kralj Izraelov, gori bojevat se zoper Jeruzalem; ali ni ga mogel vzeti.

²In sporočili so hiši Davidovi, rekoč: Sirija se zanaša na Efraima! In srce njegovo je trepetalo in srce njegovega ljudstva, kakor trepečejo drevesa v gozdu od vetra.

³Tedaj veli GOSPOD Izaiju: Pojdi vendar Ahazu naproti, ti in sin tvoj Šear-jašub [T. j. ostanek se povrne.], na konec vodotoka gornjega ribnika, proti potu ob valjalčevi njivi,

⁴in mu povej: Pazi, da bodeš miren; ne boj se in srce naj se ti ne plaši spričo teh dveh glavenj, ki se toliko kadita, spričo razvnete jeze Rezina in Sirije in Remalijevega sina.

⁵Ker je osnovala Sirija hudoben naklep zoper tebe, tudi Efraim in Remalijev sin, govoreč:

⁶Idimo gori nad Judejo, da jo spravimo v strah ter jo siloma odpremo sebi in postavimo za kralja v njej Tabeelovega sina;

⁷zato pravi tako Gospod Jehova: Ne zgodi se in ne bode tega.

⁸Kajti Siriji je glava Damask in Damasku glava Rezin; in še po petinšestdesetih letih bo zrušen Efraim, da ne bode več ljudstvo.

⁹In glava Efraimu je Samarija in Samariji glava sin Remalijev. Ako ne verjamete, zares, nimate obstanka.

¹⁰In GOSPOD je še dalje govoril Ahazu, rekoč:

¹¹Prosi si znamenja od GOSPODA, Boga svojega, prosi ga iz globočine ali z višine.

¹²Ahaz pa reče: Ne bom prosil, ne izkušal GOSPODA.

¹³Nato reče prorok: Čujte torej, hiša Davidova! Je li vam kaj malega nadlegovati ljudi, da celo nadlegujete Boga mojega?

¹⁴Zatorej vam da Gospod sam znamenje: Glej, devica bo spočela in rodila sina, in imenovala bo ime njegovo Imanuel [T. j. Bog z nami.].

¹⁵Smetano in med bo jedel, ko bo vedel zametati hudo in voliti dobro.

¹⁶Kajti še preden bo vedel ta deček zametati hudo in voliti dobro, bo zapuščena dežela, ki te je groza dveh kraljev njenih.

¹⁷GOSPOD stori, da pridejo nad tebe in nad ljudstvo tvoje in nad hišo očeta tvojega dnevi, kakršnih ni bilo, odkar se je Efraim ločil od Jude: pripelje nadte kralja asirskega.

¹⁸In zgodi se tisti dan, da GOSPOD požvižga muhi, ki je ob koncih potokov egiptovskih, in čebeli, ki je v deželi Asirski.

¹⁹In pridejo in posedejo vse, kar jih je, po dolih med strminami in po skalnih razpokah in po vsem grmovju in po vseh pašnikih.

²⁰Tisti dan obrije Gospod z najeto britvijo, ki je onkraj velereke, namreč s kraljem asirskim, lase po glavi in po nogah, celó brado pokonča.

²¹In v tistem času bode, da bo kdo redil le kravico in dve ovci,

²²a ker bo molzel obilo mleka, bo jedel smetano; kajti smetano in med bo jedel, kdorkoli preostane v deželi.

²³Zgodi se tudi v tistem času, da bo vsak kraj, kjer je bilo tisoč vinskih trt vrednih tisoč srebrnikov, preraslo grmovje in trnje.

²⁴S pšicami in z lokom bodo morali hoditi tja, ker bo z grmovjem in trnjem obrasla vsa dežela. Na vse gore pa, ki so jih kopali z motiko, tja ne prideš boječ se grmovja in trnja, ondi pa bode kraj, kamor bodo izpuščali vole in po katerem bo teptala drobnica.

²⁵Na vse gore pa, ki so jih kopali z motiko, tja ne prideš boječ se grmovja in trnja, ondi pa bode kraj, kamor bodo izpuščali vole in po katerem bo teptala drobnica.