Read Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 Jeremija 33 Bible Online

Jeremija 33 - Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 bible

Jeremija 33

¹Prišla je pa beseda GOSPODOVA Jeremiju v drugo, ko je bil še zaprt v veži straže, rekoč:

²Tako pravi GOSPOD, ki to napravlja, GOSPOD, ki snuje in uresniči to, GOSPOD mu je ime:

³Kliči me, in odgovorim ti in pokažem ti velike reči in nedosežne, katerih ne poznaš.

⁴Kajti tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov, o hišah tega mesta in o hišah kraljev Judovih, ki jih podirajo v obrambo zoper nasipe in meč:

⁵Gredo se sem bojevat zoper Kaldejce le zato, da napolnijo tiste hiše s trupli ljudi, ki sem jih udaril v svoji jezi in v srdu svojem in zavoljo katerih vse krivice sem skril obličje svoje temu mestu.

⁶Glej, jaz ga pripravim v pravi stan in zdravje, ter jih ozdravim in jim razodenem obilost miru in resnice.

⁷In nazaj pripeljem ujetnike Judove in ujetnike Izraelove, in sezidam jih kakor poprej.

⁸In očistim jih vse njih krivice, s katero so grešili zoper mene, in jim odpustim vse krivice, s katerimi so grešili zoper mene in s katerimi so se mi izneverili.

⁹In to mesto mi bode v ime, v veselje in hvalo in diko pri vseh narodih zemeljskih, ki bodo slišali vse to dobro, katero jim storim; in bali se bodo in tresli ob vsem tem dobrem in ob vsem tem miru, ki jim ga dodelim.

¹⁰Tako pravi GOSPOD: Še se bo slišal v tem kraju, ki o njem pravite: „Opustošen je, da ni ne človeka, ne živali“, v mestih Judovih in po ulicah jeruzalemskih, opustošenih tako, da ni v njih človeka, ne prebivalca, ne živine,

¹¹slišal se bo glas veselja in radosti glas, glas ženina in neveste glas, glas govorečih: Hvalite GOSPODA nad vojskami, ker dober je GOSPOD, ker vekomaj traja milost njegova, glas njih, ki prinašajo žrtve v zahvalo v hišo GOSPODOVO. Zakaj nazaj pripeljem ujetnike te dežele, da bode kakor poprej, pravi GOSPOD.

¹²Tako pravi GOSPOD nad vojskami: Zopet bode v tem kraju, ki je opustošen, da ni v njem človeka ali živine, in v vseh mestih njegovih domovanje pastirjem, ki vodijo črede na počitek.

¹³V mestih na gorah, v mestih v nižavi in v mestih na Jugu in v deželi Benjaminovi in v krajih okoli Jeruzalema in v mestih Judovih bodo zopet prehajale črede pod roko njega, ki jih šteje, pravi GOSPOD.

¹⁴Glej, dnevi pridejo, govori GOSPOD, ko izpolnim tisto dobro besedo, ki sem jo obljubil za hišo Izraelovo in za hišo Judovo.

¹⁵V tistih dneh in v tistem času storim, da požene Davidu Odraslek pravičnosti, in izvrševal bo sodbo in pravičnost v deželi.

¹⁶V tistih dneh bo rešen Juda, in Jeruzalem bo prebival na varnem, in to je ime, s katerim ga bodo imenovali: GOSPOD, pravičnost naša.

¹⁷Zakaj tako pravi GOSPOD: Ne bo Davidu zmanjkalo moža, ki bo sedel na prestolu hiše Izraelove;

¹⁸tudi duhovnikom, levitom, ne zmanjka moža izpred mojega obličja, ki bo daroval žgalno daritev in zažigal jedilni dar ter opravljal klalno daritev vse dni. –

¹⁹In beseda GOSPODOVA je prišla Jeremiju, govoreč:

²⁰Tako pravi GOSPOD: Ako razveljavite zavezo mojo z dnevom in zavezo mojo z nočjo, da ne bode dneva in noči ob svojem času,

²¹bo tudi zaveza moja z Davidom, hlapcem mojim, razveljavljena, da ne bo imel sina, kraljujočega na prestolu njegovem, in z duhovniki, leviti, strežniki mojimi.

²²Kakor se ne more šteti vojska nebeška in se ne more meriti pesek morski, tako pomnožim seme Davida, hlapca svojega, in levite, ki mi strežejo. –

²³Zopet je prišla beseda GOSPODOVA Jeremiju, govoreč:

²⁴Nisi li opazil, kaj govori to ljudstvo, ki pravi: „Tisti dve družini, ki ju je bil izvolil GOSPOD, je že zavrgel“? in tako zaničujejo ljudstvo moje, da ne velja več za narod v njih očeh.

²⁵Tako pravi GOSPOD: Ako ne velja zaveza moja z dnevom in z nočjo, ako nisem ustanovil postav nebesom in zemlji: zavržem tudi seme Jakoba in Davida, hlapca svojega, da jih ne vzamem več od semena njegovega, kateri naj gospodujejo semenu Abrahamovemu, Izakovemu in Jakobovemu. Zakaj jaz pripeljem nazaj njih ujetnike ter se jih usmilim.

²⁶zavržem tudi seme Jakoba in Davida, hlapca svojega, da jih ne vzamem več od semena njegovega, kateri naj gospodujejo semenu Abrahamovemu, Izakovemu in Jakobovemu. Zakaj jaz pripeljem nazaj njih ujetnike ter se jih usmilim.