Read Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 Prvo pismo Korinčanom 15 Bible Online

Prvo pismo Korinčanom 15 - Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 bible

Prvo pismo Korinčanom 15

¹Spominjam vas pa, bratje, evangelija, ki sem vam ga oznanil, ki ste ga tudi sprejeli, ki v njem tudi stojite,

²ki se po njem tudi zveličujete, ako hranite besedo, kakor sem vam jo oznanil, če le niste zaman verovali.

³Izročil sem vam namreč najprej to, kar sem tudi prejel:

⁴da je Kristus umrl za naše grehe po pismih, in da je bil pokopan in da je bil tretji dan obujen po pismih,

⁵in da se je prikazal Kefu, potem dvanajsterim.

⁶Potem se je prikazal nad petsto bratom naenkrat, katerih večina še sedaj živi, nekaj jih je pa že pozaspalo.

⁷Potem se je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom.

⁸In izmed vseh najnazadnje, kakor kakemu negodno rojenemu, se je prikazal tudi meni.

⁹Kajti jaz sem najmanjši izmed apostolov, ki nisem vreden imenovan biti apostol, ker sem preganjal cerkev Božjo;

¹⁰ali po milosti Božji sem, kar sem, in njegova milost, ki mi jo je podelil, ni bila brezuspešna, marveč deloval sem bolj od njih vseh, toda ne jaz, ampak milost Božja, ki je z menoj.

¹¹Bodisi torej jaz ali oni, tako oznanjujemo in tako ste sprejeli vero.

¹²Če se pa oznanjuje, da je Kristus iz mrtvih vstal, kako pravijo nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih?

¹³Če pa ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal.

¹⁴A če Kristus ni vstal, prazno je potem naše oznanjevanje, prazna pa tudi vera vaša.

¹⁵Kažemo se pa tudi lažnive priče Božje, ker smo popričali zoper Boga, da je obudil Kristusa, ki ga pa ni obudil, če mrtvi ne vstajajo.

¹⁶Kajti če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal.

¹⁷A če Kristus ni vstal, ničeva je vera vaša, še ste v grehih svojih.

¹⁸Potemtakem so tudi ti, ki so v Kristusu zaspali, izgubljeni.

¹⁹Če upamo v Kristusa samo v tem življenju, smo vredni pomilovanja najbolj izmed vseh ljudi.

²⁰Res pa je Kristus vstal iz mrtvih, prvina tistih, ki so pozaspali.

²¹Zakaj ker je po človeku prišla smrt, je po človeku prišlo tudi vstajenje mrtvih.

²²Kakor namreč v Adamu vsi mrjo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.

²³Ali vsak v svojem redu: prvina Kristus; potem ti, kateri so Kristusovi, ob prihodu njegovem;

²⁴potem pride konec, kadar on izroči kraljestvo Bogu in Očetu, kadar odpravi vsako poglavarstvo in vsako oblast in moč.

²⁵Kajti on mora kraljevati dotlej, dokler Bog ne dene vseh sovražnikov pod njegove noge.

²⁶A najzadnji sovražnik, ki se odpravi, je smrt.

²⁷Vse je namreč položil pod njegove noge. Toda ko pravi: „Vse je podloženo“, je očitno, da vse razen tega, ki mu je vse podložil.

²⁸Kadar se pa vse njemu podloži, tedaj se tudi sam Sin podloži temu, ki mu je vse podložil, da bi Bog bil vse v vsem.

²⁹Sicer pa kaj bodo počeli, kateri se krščujejo za mrtve? Če sploh mrtvi ne vstajajo, kaj se še krščujejo zanje?

³⁰Zakaj se tudi mi nevarnostim izpostavljamo vsako uro?

³¹Pričam pri hvali zastran vas, bratje, ki jo imam v Kristusu Jezusu, Gospodu našem: vsak dan umiram.

³²Če sem se po človeško boril z zvermi v Efezu, kakšno imam korist? Če mrtvi ne vstajajo, „jejmo in pijmo, kajti jutri umremo!“

³³Ne dajte se zavesti! Dobre navade pačijo slabi pogovori.

³⁴Predramite se pravično in ne grešite! kajti spoznanja Božjega nekateri nimajo, na sramoto vam to pravim.

³⁵Toda poreče kdo: Kako vstajajo mrtvi? in v kakšnem telesu prihajajo?

³⁶Nespametnež, kar ti seješ, ne oživi, če ni prej umrlo.

³⁷In kar seješ, ne seješ telesa, katero ima biti, temuč golo zrno, postavim, pšenično ali katero drugo;

³⁸a Bog mu daje telo, kakor hoče, in vsakemu semenu lastno mu telo.

³⁹Ni vse meso enako meso, temuč drugo je meso človečje, drugo meso živinsko, drugo ptičje in drugo ribje.

⁴⁰So tudi telesa nebeška in telesa zemeljska, toda druga je slava nebeških, a druga zemeljskih.

⁴¹Druga je slava solnca in druga slava meseca in druga slava zvezd, kajti zvezda se od zvezde loči v slavi.

⁴²Tako tudi je vstajenje mrtvih. Seje se v trohljivosti, vstaja v netrohljivosti;

⁴³seje se v nečasti, vstaja v slavi; seje se v slabosti, vstaja v moči;

⁴⁴seje se telo naravno, vstaja telo duhovno. Če je naravno telo, je tudi duhovno telo.

⁴⁵Tako je tudi pisano: „Postal je prvi človek Adam duša živa“. Zadnji Adam je postal duh oživljajoč.

⁴⁶Ali ni prvo duhovno, ampak naravno, potem duhovno.

⁴⁷Prvi človek je iz zemlje, prstén, drugi človek je iz nebes.

⁴⁸Kakršen je prsteni, taki so prsteni, in kakršen nebeški, taki so nebeški.

⁴⁹In kakor smo nosili podobo prstenega, nosili bomo tudi podobo nebeškega.

⁵⁰To pa pravim, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva, tudi trohljivost ne deduje netrohljivosti.

⁵¹Glejte, skrivnost vam govorim: Vsi ne zaspimo, a vsi se izpremenimo

⁵²v hipu, v trenutku, ob poslednji trobenti; kajti trobenta zatrobi in mrtvi vstanejo netrohljivi, in mi se izpremenimo.

⁵³To trohljivo mora namreč obleči netrohljivost in to smrtno obleči nesmrtnost.

⁵⁴Kadar pa to trohljivo obleče netrohljivost in to smrtno obleče nesmrtnost, tedaj se zgodi tista beseda, ki je napisana: „Požrta je smrt v zmagi“.

⁵⁵Kje je, smrt, tvoja zmaga? Kje je, smrt, tvoje želo?

⁵⁶Želo smrti pa je greh, a moč greha je postava.

⁵⁷Ali hvala Bogu, ki nam daje zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu. Zato, bratje moji ljubljeni, bodite stanovitni, nepremični, obilni vsekdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu.

⁵⁸Zato, bratje moji ljubljeni, bodite stanovitni, nepremični, obilni vsekdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu.