Read Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 Pismo Hebrejcem 10 Bible Online

Pismo Hebrejcem 10 - Sveto Pismo, Slovenian Bible, 2008 bible

Pismo Hebrejcem 10

¹Kajti ker ima postava le senco prihodnjih dobrot, ne prave podobe stvari, ne more vsako leto z istimi žrtvami, ki jih neprenehoma darujejo, nikdar popolne storiti teh, ki ž njimi pristopajo.

²Ali bi jih sicer ne nehali darovati, ker bi službo opravljajoči, enkrat očiščeni, več ne imeli zavesti grehov?

³A prav s temi žrtvami se obnovi spomin grehov vsako leto.

⁴Nemogoče je namreč, da bi kri bikov in kozlov odvzemala grehe.

⁵Zato govori Kristus, prihajajoč na svet: „Žrtve in daru nisi hotel, telo pa si mi pripravil;

⁶žgalne daritve in daritve za grehe ti niso bile po volji,

⁷tedaj sem rekel: Glej, prihajam (na čelu knjige je pisano o meni), da izpolnim, o Bog, voljo tvojo“.

⁸Govoreč prej: „Žrtev in darov in žgalnih daritev in daritev za greh“ (ki se vendar darujejo po postavi) „nisi hotel in ti niso bile po volji“,

⁹je rekel dalje: „Glej, prihajam, da izpolnim voljo tvojo“. Prvo odpravlja, da postavi drugo.

¹⁰Na podlagi te volje smo posvečeni po daritvi telesa Jezusa Kristusa enkrat za vselej.

¹¹In vsak duhovnik stoji vsak dan v službi in daruje večkrat iste žrtve, ki nikdar ne morejo odvzeti grehov;

¹²on pa je potem, ko je daroval eno samo žrtev za grehe, sedel za večno na desnico Božjo

¹³in čaka odslej, da bodo sovražniki njegovi položeni za podnožje nogam njegovim.

¹⁴Kajti z eno daritvijo je za večno popolne storil tiste, ki se posvečujejo.

¹⁵Izpričuje nam pa to tudi sveti Duh; ko je bil namreč rekel:

¹⁶„To je zaveza, ki jo bom sklenil ž njim po tistih dneh“, govori Gospod: „Postave svoje dam v njih srca in v njih misli jih zapišem

¹⁷in njih grehov in pregreškov se ne bom spominjal več“.

¹⁸Kjer je pa odpuščenje teh, ni več daritve za grehe.

¹⁹Ker imamo torej, bratje, trdno zaupanje, da nam je prost vhod v svetišče po krvi Jezusovi,

²⁰kateri vhod nam je posvetil kakor novo in živo pot skozi zagrinjalo, to je meso svoje,

²¹in ker imamo duhovnika velikega čez hišo Božjo:

²²pristopimo z resničnim srcem, v popolni gotovosti vere, v srcih pokropljeni in očiščeni slabe vesti

²³in po telesu umiti s čisto vodo. Držimo se izpovedi svojega upanja neomahljivo; kajti zvest je on, ki je obljubil.

²⁴In opazujmo se med seboj, da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom;

²⁵in ne opuščajmo zbora svojega, kakor je nekaterim navada, marveč opominjajmo drug drugega, in to tolikanj bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan Gospodov.

²⁶Ako namreč prostovoljno grešimo, potem ko smo prejeli spoznanje resnice, ni nobene žrtve več za grehe,

²⁷ampak neko strašno pričakovanje sodbe in gorečnost ognja, ki bo ugonabljal nasprotnike.

²⁸Kdor prelomi postavo Mojzesovo, umre brez usmiljenja po izpovedbi dveh ali treh prič:

²⁹koliko hujšo kazen, menite, zasluži, kdor je Sina Božjega teptal in zaničeval kri zaveze, ki je bil ž njo posvečen, in grdil Duha milosti?

³⁰Poznamo namreč njega, ki je rekel: „Moje je maščevanje, jaz bom povračal, govori Gospod“; in zopet: „Gospod bo sodil ljudstvo svoje“.

³¹Strašno je pasti v roke živega Boga!

³²Spominjajte se pa prejšnjih dni, v katerih ste, potem ko ste bili razsvetljeni, prestali mnogi boj trpljenja,

³³zdaj v sramoti in stiski na ogled postavljeni, zdaj tesno združeni ž njimi, ki se jim je enako godilo.

³⁴Kajti tudi z jetniki ste imeli sočutje in rop imetja svojega ste z veseljem trpeli, vedoč, da imate boljše imetje in stalno v nebesih.

³⁵Ne mečite torej od sebe srčne zaupnosti svoje, ki ima veliko plačilo.

³⁶Stanovitnosti vam je namreč potreba, da dobite obljubo, storivši voljo Božjo.

³⁷Kajti „malo, malo še, in pride on, ki ima priti, in ne bo se mudil.

³⁸Pravičnik moj bo pa živel iz vere“, in: „Ako se umakne, duši moji ne bode po volji“. Mi pa nismo izmed onih, ki se umikajo in se pogube, temuč ki verujejo in ohranijo dušo.

³⁹Mi pa nismo izmed onih, ki se umikajo in se pogube, temuč ki verujejo in ohranijo dušo.